Petek, 2. september Pridiga: "Mama in oče: pot do nebes"

V petkovi pridigi 2. septembra, ki jo pripravlja Predsedstvo za verske zadeve, bo govora o temi »Mati in oče: pot do nebes«. Tukaj je molitev in nasvet, ki ga je treba prebrati v petkovi pridigi 2. septembra...

Ta teden v petkovi pridigi, ki jo za vsak teden določi Predsedstvo za verske zadeve."Starši: pot do nebes" tema bo obravnavana. Kakšne so torej molitve in nasveti, ki jih je treba brati v petkovi pridigi 2. septembra?

Petek, 2. september

STARŠI: PRILOŽNOST ZA OSVOJ NEBESA

Dragi muslimani!

V Medino je prišel mladenič. Jasno je bilo, da je prehodil dolgo in naporno pot. Stekel je naravnost do Allahovega Poslanca (savs) in rekel: "Prišel sem k tebi, o Allahov Poslanec, in pustil svoje starše jokati za menoj!" rekel. Nato je naš ljubljeni Poslanec (savs) rekel: "Pojdi nazaj k svojim staršem in jih nasmej, kot si oba spravil v jok!"1

Dragi verniki!

Naši starši so ljudje, ki si najbolj zaslužijo, da jim delamo dobro. Ker so sredstvo, s katerim smo prišli na ta svet. Ponesli so nas do teh dni, včasih s solzami in molitvijo, včasih s svetlobo svojih oči in potu. Z njihovim zanimanjem in podporo smo preživeli. V njih smo prvič videli ljubezen, sočutje in usmiljenje. Od njih smo se naučili vrhunca potrpežljivosti in požrtvovalnosti. Ne glede na to, koliko smo stari, so bili naše največje zavetje in opora na naši življenjski poti vedno naši starši.

Dragi muslimani!

Prijazno ravnanje s starši je zapoved naše najvišje vere. Islam svetuje spoštovanje pravic staršev in ugajanje njihovim srcem. Pravi, da je dolžnost zvestobe biti z njimi, še posebej, ko se starajo, in zadovoljiti njihove potrebe z ljubeznijo in sočutjem. Prepoveduje jih zanemarjati in raniti. Pravzaprav v verzu, ki sem ga prebral na začetku moje pridige, Vsemogočni Allah pravi: “Tvoj Gospod ti je zapovedal, da služiš samo Njemu in da dobro ravnaš s svojimi starši. Če se eden ali oba starata ob tebi, nikar ne kriči nanju! Ne grajajte jih! Recite obema prijazne besede. Poskrbite zanje z usmiljenjem in ponižnostjo. 'Moj Bog! Molite, da se jih zdaj usmilite, tako kot so me učili sočutja, ko sem bil majhen.«2

Dragi verniki!

Allahov Poslanec (savs) pravi:
رِضَا الرََبَِ فِى رِضَا الْوَالِدِ وَسَخَطُّ الرََبَِ فِى سَخَطِ الْوَالِدِ

»Gospodovo zadovoljstvo je odvisno od zadovoljstva staršev, Gospodova jeza pa je odvisna od jeze staršev.«3 Zato si vsak izmed nas zastavi ta vprašanja. Ali delanje dobrega svojim staršem vidimo kot zahtevo za služenje našemu Gospodu? Ali se trudimo pridobiti njihovo odobravanje in jih nasmejati? Ali naredimo prostor zanje v naših srcih in domovih? Ali lahko svojim staršem omogočimo, da občutijo toplino in mir družine? Ali skušamo biti z njimi, jih spraševati o njihovem stanju in spominih, ko smo daleč stran, in ustreči njihovim potrebam? Ali pa se skrivamo za raznimi izgovori in jih prikrajšamo za pozornost in ljubezen?

Dragi muslimani!

Spoštujmo roditeljske pravice. Potrudimo se, da naredimo njihova srca in prejmemo njihove blagoslove. Pridobitev soglasja staršev glejmo kot največjo srečo na svetu in kot našo rešitev v onostranstvu. Svoje prijaznosti in dobrohotnosti, svojega sladkega jezika in nasmejanega obraza, našega spoštovanja in strpnosti nikoli ne odrečimo staršem. Ne pustimo naših staršev, ki so se preselili v Dar-ı Beka brez molitve in fatihe. Bodimo eden izmed pravičnih otrok, ki nimajo zaprtih knjig dejanj.

Svojo pridigo zaključujem z naslednjim hadisom našega Poslanca (savs): “Starši so ena najvišjih vrat, ki človeku omogočijo vstop v raj. Od vas je odvisno, ali boste priložnost za vstop skozi ta vrata izgubili ali izkoristili!«4

1 Abu Dawud, Džihad, 31
2 Isra, 17/23, 24
3 Tirmizi, Birr, 3.
4 Tirmizi, Birr, 3.